Radovanovič, dolgoletni raziskovalec 17. stoletja in avtor prve knjige na temo čarovniških procesov "Bog se usmili uboge grešne duše. Amen", izdane leta 1994, je novo delo pripravljal desetletje. Tokratni pristop, kot pravi, presega klasično zgodovinopisje. Ob kronološkem pregledu procesov daje žrtvam tudi besedo: "Odločili smo se, da obsojenkam damo glas - izbrali smo deset popolno dokumentiranih primerov, soavtorica knjige jih je zapisala v obliki intervjujev, kot bi se danes pogovarjali z njimi."

"Ti intervjuji z obsojenkami so zasnovani na izvirnih sodnih zapisnikih, ki sem jih predelala v obliki novinarskih pogovorov, kot da bi se z njimi pogovarjala danes," je pojasnila Dreu in dodala: "Želela sva jim dati glas. Da svojo zgodbo povedo same."

Na predstavitvi je s pomočjo umetne inteligence "spregovorila" tudi 50-letna Margareta Kejdič iz Voličine, obsojena na smrt leta 1661. Na podlagi ohranjenih zapisnikov je Dreu oblikovala intervju, ki ga je ob podpori tehnologije predstavila občinstvu. Gre za enega od desetih sodnih primerov, ki jih knjiga analizira skozi oči žrtev.

Publikacija, ki je izšla pri založbi Bio energija in je opremljena z ilustracijami, osvetljuje tragične sodne procese med letoma 1546 in 1746, ki so se v največji meri dogajali v Slovenskih goricah. "V času male ledene dobe, ko so bile kuge, lakota in je zmrzovala vinska trta, je bilo treba poiskati krivca. In to so bili zeliščarice, babice, tudi moški, ki so jih denimo ob poginu goveda razglasili za volkodlake," sta za STA pojasnila avtorja.

Po njunih besedah je naslov knjige "Čarovnice - hudičeve pomočnice ali svetnice?" več kot le provokacija. "Cerkev je te ženske prikazovala kot hudičeve pomočnice. A mnoge so raje umrle, kot da bi se izneverile svoji veri. In po krščanskem nauku je nekdo, če umre za vero, mučenik in svetnik; torej bi jih morala cerkev pravzaprav razglasiti za svetnice," meni Radovanovič.

Knjiga razgalja brutalnost pravosodnega aparata tistega časa. Sodni procesi so potekali na gospoščinah s krvnim sodstvom: Vurberk, Hrastovec, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. "Če obtožena ni priznala, so jo mučili. Najhujša mučilna naprava je bil čarovniški stol, značilen prav za Štajersko. Na njem so ženske večinoma priznale ali pa zblaznele," je še povedal zgodovinar.

Avtorja pa ne ostajata le pri beleženju preteklosti. Po zgledu ameriške zvezne države Connecticut, ki je razveljavila obsodbe čarovniških procesov, sta pripravila resolucijo, naslovljeno na Državni zbor in Evropski parlament. "Zavzemava se, da bi bile sodbe iz srednjega veka razveljavljene, žrtvam in njihovim morebitnim potomcem pa bi se povrnilo dobro ime. Slovenija bi to lahko hitro uredila, saj gre samo za politično voljo," še meni Radovanovič.