Nenavadna študentska dela – ko izkušnje postanejo pustolovščina

Med najbolj nenavadnimi delovnimi izkušnjami, ki jih mladi pridobivajo med študentskim delom, so božanje psov, opazovanje balonov, iskanje voluharjev, kopanje grmov, preizkušanje jogurtov ter prenos dvoživk v okviru naravovarstvenih raziskav. Nekateri so sodelovali tudi v znanstvenih raziskavah na višini 3.375 metrov nadmorske višine. Prava vzdržljivost pa je bila potrebna pri čakanju v vrsti pred upravno enoto že ob 3. uri zjutraj v času stavke za nekoga drugega.

Sanjski poklici generacije Z: Od arktičnih biologov do voznikov formule

Želje mladih so še vedno pogumne in raznolike. Med najbolj priljubljenimi sanjami so poklici v zdravstvu, kot so babištvo in gorsko reševanje, kar je spodbudno glede na pomanjkanje kadra v teh sektorjih. Prav tako jih navdušujejo znanstveni poklici – astronavti, biolog na Arktiki ali inženirji za avtonomno vožnjo so med izbranimi sanjskimi službami. Inženirstvo in mehanika, na primer delo na letalih, ladjah ali celo pri ekipah Formule 1, ostajajo privlačne možnosti. Nekateri mladi pa se usmerjajo tudi k tradicionalnim in trajnostnim načinom življenja, kot so samooskrbna gospodinjstva ali delo butlerjev.

Kaj mladi resnično iščejo na trgu dela?

Raziskava 'Mladi in trg dela', ki jo je e-Študentski Servis izvedel aprila letos na vzorcu več kot 7.500 mladih, razkriva, da si 17,3 odstotka želi po končanem študiju takoj ustanoviti podjetje, kar kaže na močno podjetniško naravnanost. A kljub temu več kot polovica (54 odstotkov) še vedno stavi na stabilno zaposlitev za nedoločen čas. Zanimanje za zasebni sektor (17,3 odstotka) nekoliko prekaša interes za javno upravo (15,6 odstotka). Glede delovnega mesta si skoraj polovica želi delo na lokaciji delodajalca, skoraj 41 odstotkov pa hibridno obliko dela, le pet odstotkov si želi delo popolnoma na daljavo.

Delovni čas večina mladih še vedno vidi kot klasičnih pet dni po osem ur, vendar se vse bolj uveljavljajo tudi fleksibilnejše oblike, kot so skrajšani delovnik ali projektno delo.

Študentsko delo kot odskočna deska v kariero

Na e-Študentskem Servisu so še zaupali nekaj dodatnih zanimivih podatkov o mladih in njihovem vstopu na trg dela. Kar 62 odstotkov mladih se zaposli pri delodajalcih, kjer so prej opravljali študentsko delo, kar kaže na pomembnost teh začetnih izkušenj. Še več, 90 odstotkov mladih uspešno preide na trg dela, kar kaže na dobro povezavo med študentskim delom in trajno zaposlitvijo. Povprečni študentski zaslužek znaša okoli 250 evrov neto na mesec, kar mladim omogoča pomembno finančno samostojnost med študijem.

Od 1. julija 2025 pa delodajalci za polnoletne dijake in študente plačujejo dodatni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki pa ne vpliva na njihov neto zaslužek, s čimer se ohranja njihov dejanski dohodek.