Berger je danes na novinarski konferenci v Ljubljani vnovič izrazil razočaranje nad novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero je vlada podaljšala do zdaj veljavno uredbo in v regulacijo vključila še cene goriv na servisih na avtocestah in hitrih cestah. "Že doslej nevzdržen regulatorni okvir se z novo uredbo še zaostruje," je poudaril.

Stroški poslovanja so po Bergerjevih besedah na prodajnih mestih ob avtocestah približno trikrat višji, saj je treba upoštevati še ostale dodatne stroške. Kot ga je dopolnil član uprave Marko Ninčević, je ob avtocestah 15 prodajnih mest takšnih, kjer so samo stroški najemnine Darsu višji od zgornje dovoljene marže."Petrol je prisiljen prilagoditi poslovanje na nov regulatorni okvir tudi skozi nekatere neljube ukrepe," je poudaril.

Tako Petrol z današnjim dnem ustavlja vse razvojne investicije v Sloveniji in jih preusmerja na trge, ki imajo, tako Berger, prijaznejši regulatorni okvir. "To v širšem kontekstu pomeni tudi vpliv na slovenske družbe, ki so dobaviteljice Petrola," je pojasnil. O sami vrednosti preusmerjenih investicij še ni želel govoriti, saj še potekajo analize.

V družbi so se odločili tudi zamrzniti vsa izplačila sponzorskih in donacijskih sredstev, ki na letni ravni dosežejo okoli dva milijona evrov. Petrol podpira okoli 180 panožnih zvez, društev in organizacij.

Revidirali bodo tudi vse dobaviteljske pogodbe ter nadaljevali stroškovno optimizacijo in zapiranje določenih neprofitabilnih prodajnih mest. Za zdaj še ni jasno, katera prodajna mesta po državi bodo zaprli. O tem bo po Bergerjevih napovedih več znanega v prihodnjem tednu, saj še potekajo analize. Se bo pa dostopnost Petrolovih servisov, predvsem v ruralnih okoljih, precej poslabšala, ga je dopolnil član uprave Jože Smolič.

Berger je pojasnil, da bi velika večina prodajnih mest ustvarjala izgubo, če bi upoštevali zgolj prodajo pogonskih goriv. Če pa se upošteva še trgovski program, je takšnih bencinskih servisov po Smoličevih besedah okoli 10 odstotkov. Po Bergerjevih navedbah bodo razmislili tudi o prilagoditvi prodajnih mest ob avtocestah z vidika števila in porazdelitve polnilnih mest z reguliranimi oziroma premijskimi gorivi.

V Petrolu sicer pravijo, da manj kot pet odstotkov Slovencev rezervoarje polni ob avtocestah. Med tujci v tranzitu pa se jih bo, tako Berger, morda nekaj več odločilo za polnjenje v Sloveniji, sicer pa bo zanje še vedno ugodnejša regulirana cena na Hrvaškem, kjer so dajatve nižje.

Član uprave Drago Kavšek je poudaril, da so omenjeni ukrepi začasne narave in jih bodo prilagajali glede na dejanski rezultat in nadaljnje regulatorne ukrepe. V Petrolu si bodo tudi v prihodnje prizadevali za konstruktiven dialog z odločevalci z namenom iskanja ustreznih rešitev. Tega so do zdaj pogrešali. "Želimo biti slišani," je dejal Berger.

Ukrepi bodo sicer imeli pomemben vpliv na delničarje, med katerimi je pomemben lastnik s približno tretjinskim deležem tudi država. V družbi so ocenili, da bo negativni učinek novih regulatornih sprememb na letošnji dobiček iz poslovanja skupine znašal do 30 milijonov evrov.

Petrol je sicer za letos napovedal 6,1 milijarde evrov prihodkov, 339 milijonov evrov bruto dobička iz poslovanja (EBITDA), 177,8 milijona evrov čistega dobička in za 150 milijonov evrov neto naložb. Vendar pa nova vladna uredba po Kavškovih besedah pomembno odstopa od izhodišč pri pripravi poslovnega načrta.

V Petrolu že nekaj časa opozarjajo, da so glavna determinanta prodajne cene pogonskih goriv dajatve državi. Te predstavljajo 60 odstotkov cene in so od leta 2023 po navedbah Petrola pri bencinu narasle za 42 odstotkov, pri dizlu pa za 35 odstotkov, pri tem pa je zgornja dovoljena marža ostajala praktično enaka. Obenem so za 19 odstotkov narasli stroški dela, so dodali v Petrolu.

Marža po navedbah Petrola predstavlja vsega sedem odstotkov končne cene, 33 odstotkov je nabavna vrednost goriva. Zdaj so v Petrolu po Ninčevićevih besedah dejansko prisiljeni prodajati regulirano gorivo pod polno lastno ceno. Če bi želela vlada znižati končne cene, bi znižala dajatve, je bil jasen Ninčević. Ta je bil zelo kritičen do vladnih ukrepov in populističnih izjav vladnih predstavnikov, češ da z regulacijo znižujejo ceno za potrošnike.

Regulacijo cen bi morali določati "s tresočo roko" in na podlagi jasnih strokovnih podlag, medtem ko komunikacije s pristojnim ministrstvom za okolje, podnebje in energijo po njegovih besedah ni, gradiva ministrstva pa so pomanjkljiva, strokovno šibka in mestoma zavajajoče. Tudi svet za cene zadnje vladne uredbe ni podprl, je dejal.

Napovedal je, da bodo uporabili vsa pravna sredstva za zaščito interesov Petrola, vključno z novimi odškodninskimi tožbami proti državi in tudi odgovornim osebam pri vladi. Razmišljajo o novi pobudi za ustavno presojo. Petrol sicer za zdaj na ustavnem sodišču glede cenovne regulacije ni bil uspešen, saj še ni izkoristil ostalih pravnih sredstev.