Dogajanje smo že občutili na bencinskih črpalkah, kjer so se cene zvišale, Slovenija pa je kot prva uvedla celo omejevanje točenja goriva. Kljub zagotovilom, da goriva ne primanjkuje, so v Petrolu, ki obvladuje približno 60 odstotkov trga, opozorili na logistične motnje zaradi povečanega povpraševanja, pri čemer ni jasno, ali so bile dobave tudi namerno ovirane. Po ocenah Financ naj bi se cene znova zvišale: bencin za en cent na 1,58 evra, dizel za osem do deset centov na med 1,78 in 1,80 evra ter kurilno olje za približno deset centov na med 1,42 in 1,44 evra za liter, če vlada ne bo posegla v dajatve.

Hkrati rastejo tudi borzne cene plina, elektrike, gnojil in industrijskih surovin, kar povečuje strah pred širšimi podražitvami. Anketa med 809 slovenskimi potrošniki kaže, da se pričakovanja rasti cen krepijo – kazalnik za prihodnjih 12 mesecev je marca zrasel za 11 točk in dosegel najvišjo raven po juliju 2022. Po besedah analitika GZS Bojana Ivanca je to povezano z vojaškim konfliktom in pričakovanji višjih cen energentov. Kar 46 odstotkov vprašanih pričakuje pospešeno rast cen, dve petini podobno kot doslej, manjši delež pa nižjo rast ali nespremenjene cene.

Pri gorivih država trenutno blaži podražitve z nižanjem trošarin in ukinitvijo določenih dajatev. Brez teh ukrepov bi bile cene bistveno višje – po ocenah ministrstva bi liter bencina stal okoli 1,748 evra, dizla 1,919 evra, kurilnega olja pa 1,588 evra. Kljub temu so cene najvišje po letu 2022. Nadaljnji razvoj bo odvisen od razmer na Bližnjem vzhodu in dobavnih poti, pri čemer obstajajo tveganja zaradi motenj v rafinerijah in transportu. Ocenjuje se, da je bilo poškodovanih ali uničenih med 30 in 40 odstotkov rafinerijskih zmogljivosti, kar povzroča velik primanjkljaj na svetovnem trgu.

Tudi pri plinu in elektriki so cene občutno narasle. Cena plina je približno 70 odstotkov višja kot pred začetkom vojne, elektrika pa se je od konca februarja podražila za več kot 35 odstotkov. Kljub temu se te podražitve za zdaj še ne prenašajo neposredno na gospodinjstva, saj imajo dobavitelji energente večinoma že zakup­ljene. V Gen-I pojasnjujejo: "Ker energente za gospodinjske in male poslovne odjemalce kupujemo v daljšem časovnem obdobju, aktualni dvig borznih cen trenutno nanje nima vpliva. Izjemo predstavljajo stranke na dinamičnih cenikih, ki temeljijo na sprotnih dnevnih tržnih cenah." Podobno v Energetiki Ljubljana pravijo, da podražitev ne načrtujejo, navaja Forbes Slovenija.

Velika neznanka ostaja prihodnje obdobje, predvsem naslednja ogrevalna sezona, saj se bodo skladišča plina polnila po višjih cenah. Na ministrstvu opozarjajo tudi na dolgoročnejši vpliv poškodb infrastrukture v Katarju, ki lahko zmanjšajo izvozne zmogljivosti v prihodnjih letih. Ob tem poudarjajo: "Veleprodajne cene električne energije na kratkoročnih trgih sledijo cenam plina, še posebej v zimski sezoni, poleti nekoliko manj."

Podražitve se lahko razširijo tudi na hrano, saj so se po začetku vojne podražila dušična gnojila, kar zvišuje stroške v kmetijstvu in prehranski industriji. Raziskovalec Ben Moljk opozarja, da se bodo stroški prenašali po celotni prehranski verigi, pri čemer se bodo potrošniki prilagajali: "Razmerje cen med proizvodi bo 'optimiziralo' tudi potrošnjo. Zagotovo bo povpraševanje po nekaterih upadlo, potrošnik bo iskal primerno alternativo." Opozarja tudi na možne špekulacije pri oblikovanju cen.

Višje cene so že zaznali tudi v gradbeništvu, kjer dobavitelji napovedujejo podražitve materialov, kot so jeklo, izolacija in plastika. V podjetju Makro 5 so navedli, da ključne materiale kupujejo za pet do deset odstotkov dražje, kar že vključujejo v cene novih projektov.

Podjetja poročajo tudi o dražjih energentih in surovinah ter motnjah v dobavah. Med njimi so vinar Simčič, podjetje Pirnar in Gorenje, ki se sooča s težavami pri dobavi komponent. Po navedbah Gen-I so podjetja danes bolje pripravljena kot leta 2022, saj imajo več energentov zakupljenih vnaprej.

Podražitve se lahko poznajo tudi pri potovanjih, saj se je cena letalskega goriva skoraj podvojila na približno 200 dolarjev za sod. Gorivo predstavlja velik del stroškov letalskih prevozov, zato lahko pride do dodatnih doplačil. Generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević pravi: "Če bo konflikt trajal dlje časa, pa se bo zagotovo podražilo," poroča Forbes Slovenija.

Razmere že vplivajo tudi na inflacijska pričakovanja. Evropska centralna banka je napoved inflacije za letos zvišala na 2,6 odstotka. Kljub temu ocenjuje, da se razmere razlikujejo od leta 2022. Christine Lagarde poudarja: "Energetski šok je doslej manjši, zlasti v primeru zemeljskega plina, trg dela ni tako napet, ni nakopičenega povpraševanja po pandemiji, fiskalne politike so strožje, obrestna mera centralne banke pa višja." Ob tem opozarja tudi: "Skoraj korak za korakom, iz dneva v dan, se učimo, kakšne bodo dejanske posledice."

V najslabšem scenariju bi se lahko cene nafte povzpele na 145 dolarjev za sod, plina pa na 106 evrov za megavatno uro, kar bi inflacijo lahko dvignilo nad šest odstotkov. Na ministrstvu poudarjajo: "Srednje- in dolgoročno je edini učinkovit ukrep za blažitev visokih cen nafte in zemeljskega plina opuščanje rabe uvoženih fosilnih goriv."

Država ima pri ukrepanju omejen manevrski prostor, saj zniževanje trošarin pomeni izpad prihodkov. Predsednik fiskalnega sveta opozarja: "Po eni strani zato, ker gre za vir prihodkov državnega proračuna, po drugi strani pa zato, ker bi višje cene umirile povpraševanje oziroma silile porabnike v bolj racionalno trošenje." Dodaja še: "Sprejeti proračun za letošnje leto predvideva primanjkljaj blizu trem odstotkom BDP, zato morajo biti javnofinančni ukrepi začasni, ciljani in jasno omejeni."