Po veljavni ureditvi, uzakonjeni leta 2002, lahko v Sloveniji na lokalnih volitvah člane občinskega sveta in župana volijo tudi državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Ne morejo pa na volitvah kandidirati, za razliko od državljanov EU, ki lahko tudi kandidirajo v občinski svet.

Andrej Kosi (SDS) je v imenu predlagateljev pojasnil, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci na lokalnih volitvah nimajo volilne pravice. Kot je dejal, je tako v velikih državah EU, kot sta Nemčija in Francija, z izjemo Madžarske pa tudi v vseh sosedah Slovenije. V državah, kjer jim omogočajo volilno pravico, pa je to večinoma na podlagi meddržavnih sporazumov.

Zakonodajno-pravna služba (ZPS) meni, da je predlagana rešitev ustavnopravno sporna. "Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo RS zagotavlja tujcem od leta 2002 in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev", pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS poseg v načelo zaupanja v pravo.

Kritični so v opoziciji, kjer so izpostavili, da je pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pet let neprekinjenega bivanja v Sloveniji. Gre za ljudi, ki v teh lokalnih skupnostih živijo, delajo, plačujejo davke in te skupnosti soustvarjajo, so poudarjale Nataša Sukič (Levica in Vesna) in več poslank Gibanja Svoboda. Tereza Novak (Svoboda) je ugotavljala, da se jim jemlje pravico, ki velja že vrsto let, "brez argumentacije, ker lahko". 

Iz SDS so jim odgovarjali, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav EU. Predlagana rešitev je v sladu z ustavo, je dejal Žan Mahnič (SDS), ki se je med drugim navezal na ustavno določbo, da "zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci". Beseda "lahko" pa pomeni, da jo lahko imajo ali pa ne, je dodal.

Janez Beja (NSi, SLS, Fokus) je ugotavljal, da tujci nimajo pripadnosti do kraja, krajevne ali vaške skupnosti, nekdo, ki pride, pa po nekaj letih odloča o zadevah, ki jih niti ne pozna. Kosi je izpostavil fiktivne prijave prebivališča, ko je na enem naslovu prijavljenih veliko ljudi, ki z lokalno skupnostjo nimajo nič. Rešitev se ne zdi sporna tudi Demokratom, saj, kot je pojasnila Mojca Žnidarič, tudi slovenski državljani v teh državah izven EU nimajo volilne pravice.

Predlagana novela prinaša še spremembo ureditve pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot. Po navedbah predlagateljev so namreč po sedaj veljavni ureditvi kandidati iz gosteje poseljenih območij v prednosti pred kandidati iz manjših krajev in podeželskih območij.

Večina na odboru je na predlog SDS ter NSi, SLS in Fokus v predlog vnesla določilo, da lahko občine, ki se bodo za to odločile, akte za letošnje volitve spremenijo najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi zakona. Do uskladitve zakona, ki ureja evidenco volilne pravice, pa se ne bodo uporabljale zakonske določbe o vodenju volilne pravice za tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem.

DZ bo o spremembah zakona, ki jih obravnava po skrajšanem postopku, najverjetneje odločal na izredni seji v ponedeljek. Tako namreč izhaja iz zahteve, ki so jo vložili poslanci predlagatelji zakonskih sprememb, o čemer pa mora še odločiti kolegij predsednika DZ.