"Naj poudarim, da se zaradi dviga obrambnih izdatkov ostali izdatki v letih 2026 in 2027 ne bodo znižali. Državljani dviga obrambnih izdatkov na drugih področjih zato ne bodo čutili," je na novinarski konferenci po neformalnem brifingu povedal minister Boštjančič. Pri tem je zagotovil, da zaradi izdatkov, povezanih z varnostjo in obrambo, vlada ne bo uvajala nobenih novih davkov.

"Tudi proračuni ostalih resorjev se zato ne bodo znižali, je pa dejstvo na drugi strani, da se rast prihodkov ustavlja. (...) V tem okviru bodo vsi resorji morali to upoštevati," je še dodal.

Po navedbah ministra trenutno preučujejo, kako bi lahko del širših obrambnih izdatkov financirali tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi.

"Še bolj pomembno pa je, da tako kot druge članice EU preučujemo, kaj doslej nismo šteli k obrambnim izdatkom, pa bi v okviru obstoječe metodologije zveze Nato lahko. Na primer na področju zdravstva, infrastrukture, kibernetske varnosti in umetne inteligence v okviru z varnostjo in obrambo povezanih izdatkov," je povedal.

Veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič je medtem povedal, da je bil nedavni vrh Nata v Haagu, na katerem so voditelji članic potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, velik uspeh slovenske zunanje in obrambne politike. Kot je pojasnil, je sprejeta deklaracija v veliki meri rezultat ravno slovenskih pripomb med pogajanji.

"S tem mislim na varovalko, se pravi na strateški pregled leta 2029. S tem mislim na raztegnitev eventualnega doseganja 3,5 odstotka obrambnih izdatkov za ožje izdatke in pa 1,5 odstotka za širše, vse do leta 2035. S tem prav tako mislim na to, da lahko izpolnjevanje širših izdatkov letno variira," je dodal.

Prepričan je, da je slovenski diplomaciji v deklaracijo uspelo vnesti ključne elemente resolucije o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske, ki jo je sprejel DZ. "Z rezultatom bi torej morali biti zadovoljni vsi, tako naši parlamentarci kot tudi naša diplomacija. Zato upam, da bo v petek državni zbor prepoznal ta dejstva in umaknil sklep o referendumu o obrambnih izdatkih," je poudaril.

Prav tako je povedal, da med njegovimi kolegi v Bruslju vlada "določena mera začudenja, saj se smatra, da smo bili pri pogajanjih izredno uspešni in dobili vse tisto, kar smo zahtevali". V luči tega je deklaracijo, sprejeto v Haagu, označil tudi za dosežek državnega zbora.

"Malce nenavadno bi bilo, če bi isti državni zbor ta dosežek postavljal pod vprašaj, zato upam, da bo to prepoznano v petek, ko bo prišlo do glasovanja v državnem zboru," je še dodal.

Minister Boštjančič je medtem pojasnil, da Slovenija na nedavnem vrhu Nata ni nasprotovala deklaraciji, saj da je v njej dovolj varovalk. Spomnil je, da bodo leta 2029 na ravni Nata pregledali, ali je treba zaveze prilagoditi. "Pomembno je tudi, da deklaracija Nata pri načrtovanem dvigu obrambnih izdatkov poleg vojaških upošteva tudi izdatke za civilne aktivnosti oziroma za krepitev odpornosti države, na primer s krepitvijo civilne zaščite," je še dodal.