V zadnjem desetletju so oblasti zasegle skoraj pet milijonov tihotapljenih morskih konjičkov, katerih skupna ocenjena vrednost znaša približno 18,5 milijona evrov. A raziskovalci opozarjajo, da te številke močno podcenjujejo dejanski obseg trgovine.

Nova študija, objavljena v reviji Conservation Biology, je analizirala podatke o zasegih divjih živali med letoma 2010 in 2021 in pokazala, da so morske konjičke – posušene, mrtve ali žive – tihotapili v ročni prtljagi ali pošiljali kot tovor po morju v več kot 60 držav. Večina jih je bila namenjena trgom tradicionalne medicine v Aziji.

Toda raziskovalci ugotavljajo, da se tihotapske poti širijo. Poleg Azije so med glavnimi prejemniki morskih konjičkov vse pogosteje tudi Evropa in Latinska Amerika.

"Analizirali smo skoraj 300 zasegov, ki temeljijo izključno na spletno dostopnih zapisih, uradnih obvestilih in medijskih poročilih," pojasnjuje dr. Sarah Foster, raziskovalka Univerze Britanske Kolumbije in glavna avtorica študije. "To, kar vidimo, je le vrh ledene gore."

Zakaj so morski konjički tako iskani?

Morski konjički imajo dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni medicini, zlasti na Kitajskem in v Hongkongu, kjer jih sušijo, meljejo v prah in uporabljajo za zdravljenje najrazličnejših zdravstvenih težav – od astme do impotence. Poleg tega jih prodajajo tudi kot spominke ali žive živali za akvarije.

Povpraševanje po njih je izjemno težko nadzorovati.

Mednarodna trgovina z morskimi konjički je sicer dovoljena v okviru konvencije CITES, ki jo priznava 184 držav, tudi vse članice Evropske unije. A izvoz je dovoljen le ob ustreznem dovoljenju, ki potrjuje, da trgovina ne ogroža naravnih populacij.

V praksi so ta dovoljenja težko dostopna, zato se je trgovina v veliki meri preselila v ilegalne kanale. Tihotapci izkoriščajo pomanjkljiv nadzor in spreminjajoče se poti tihotapljenja.

"Tihotapske poti so se razvejale in zato je nujno, da tudi nadzor sledi tem spremembam," dodaja raziskovalec Syd Ascione.

Ogrožen simbol morske biotske raznovrstnosti

Morske konjičke pogosto zasežejo skupaj z drugimi zaščitenimi vrstami, kot je slonovina. To kaže, kako globoko so tudi morske vrste vpletene v globalno trgovino z divjimi živalmi, katere vrednost po ocenah Interpola dosega do 20 milijard evrov na leto.

Februarja letos je v okviru mednarodne akcije proti tihotapcem prišlo do zasega več kot 20.000 živih živali, med njimi tudi tigrov in ptic pevk. V Evropi so tihotapce že ujeli pri skrivanju plazilcev pod oblačili, aprila pa sta bila v Keniji dva belgijska najstnika kaznovana z globo 6.775 evrov ali z zaporom, ker sta tihotapila 5.000 mravelj.

Po poročilu Združenih narodov iz leta 2024 je zaradi tihotapljenja ogroženih več kot 4.000 živalskih vrst, pri čemer je marsikatera že na robu izumrtja.

Kljub temu morske vrste pogosto dobijo manj pozornosti in zaščite kot njihovi bolj znani kopenski sorodniki. Njihovo izginjanje pa neposredno ogroža morske ekosisteme in življenjski obstoj obalnih skupnosti, ki so od morja ekonomsko odvisne.

Kaj se dela za zajezitev tihotapljenja?

Zajezitev trgovine z morskimi konjički je zelo zahtevna. Po besedah dr. Foster so za nekatere ribiče še vedno pomemben vir zaslužka, hkrati pa obstajajo velike vrzeli v nadzoru, piše Euronews.

Raziskovalci so lahko vrednost ocenili le v 34 primerih, a povprečna cena enega morskega konjička znaša okoli 4,50 evra – majhna številka, ki pa ob velikih količinah hitro naraste.

Čeprav letališča veljajo za glavna mesta zasegov, se največje količine konjičkov najdejo v tovoru po morju – načinu prevoza, ki ga pogosto spregledajo.

Le v sedmih odstotkih analiziranih primerov so bile navedene pravne posledice za tihotapce, kar sproža vprašanja o učinkovitosti kaznovanja in odvračilnih ukrepov.

"Vse države morajo okrepiti ukrepanje – z dobrim detektivskim delom, odločnim izvajanjem zakonov in primernimi kaznimi," poudarja dr. Teale Phelps Bondaroff iz organizacije OceansAsia.

Dr. Foster pa dodaja, da je nujno podpreti tudi trajnostne alternative. Potrebno je vzpostaviti pregledno, zakonito trgovino, ki bi zaščitila populacije in hkrati služila kot model za boljšo zaščito morskega sveta.

"Ko tradicionalne zdravilce v Hongkongu vprašamo, kako dolgo želijo, da obstajajo morski konjički, odgovorijo: 'Za vedno – zelo so pomembni.' In s tem se popolnoma strinjamo," zaključuje.