Kongres se postopoma odpoveduje nekaterim svojim ustavnim pristojnostim, zlasti na področju proračunske porabe in carinske politike. To potrjuje tudi nedavna zavrnitev resolucije, ki jo je predlagal senat, ki bi zahtevala, da mora kongres potrditi vsakršno vojaško posredovanje proti Iranu.

Reuters poroča, da je vrhovno sodišče 27. junija s šestimi glasovi proti trem močno omejilo sodni nadzor nad izvršnimi ukazi predsednika Trumpa. Po navedbah New York Timesa pa je predsednik predstavniškega doma Mike Johnson zavrnil pozive k zavrnitvi predsednikovega veta na proračun, z utemeljitvijo, da je treba ohraniti enotnost stranke — kar pomeni opazen odmik od nekdanjega odločnega nadzora kongresa nad izvršno vejo oblasti.

Po mnenju Washington Posta to pomeni odmik od dosedanje prakse, ko so posamezniki, kot senator Robert C. Byrd, odločno branili pristojnosti zakonodajne veje oblasti, ali ko so republikanci prisilili predsednika Nixona k odstopu. Sodnik Brett M. Kavanaugh je ob zadnji odločitvi poudaril, da ima vrhovno sodišče vlogo "končnega odločevalca", kar še dodatno omejuje možnost nadzora predsednika s strani nižjih sodišč.

Predstavniki Bele hiše trdijo, da se s tem vrača ravnotežje, ki so ga poprej porušili preveč dejavni sodniki, ter da bodo te spremembe koristile tudi prihodnjim predsednikom. Kritiki pa opozarjajo, da se Trumpova moč s tem nevarno krepi.

Tudi na področju proračuna kongres postopno izgublja moč, kar po mnenju analitikov kaže na sistematičen prenos moči na izvršno oblast.Reuters poroča, da je bil Trumpov t. i. 'velik, čudovit zakon' o financiranju sprejet po tesnem glasovanju, kar kaže na razdeljenost v kongresu in hkrati krepi predsedniško prevlado. New York Times pa opozarja, da bi Trump lahko zdaj obšel kongres tudi pri oblikovanju priseljenske politike – med drugim z nedavno pobudo za odpravo pravice do državljanstva za vse, rojene v ZDA.