Chloe Roiser

Operacija, ki naj bi ji pomagala izboljšati samozavest, se je hitro spremenila v nočno moro. Kljub opozorilom prijateljev se je aprila odpravila v Turčijo. Po vrnitvi v Veliko Britanijo konec maja je ob odstranitvi povojev opazila hudo okužbo in se bila primorana znova vrniti v Turčijo, kjer že tedne prejema zdravljenje in si sama prevezuje rano.

"Nikoli ne bi smela posegati v svoje telo. Vedno se nam zdi, da nismo dovolj dobri. Zdaj lahko izgubim dojko," je povedala Chloe. "Prijatelji so me svarili, naj ne grem, a sem bila prepričana, da sama najbolje vem."

Po operaciji je imela na prsih drenažne cevke, ki jih je morala prazniti sama. Prvih nekaj dni po posegu ni opazila nič nenavadnega, saj je bilo vse povito, poleg tega pa zaradi izgube občutka ni čutila bolečine. Ko je konec maja odstranila trakove, je opazila, da so robovi bradavic rdeči in dvignjeni.

"Sprva ni bilo znakov večje okužbe. Uporabljala sem kremo, ki so mi jo dali, in jim pošiljala fotografije – rekli so mi, naj samo nadaljujem z nego," pravi.

V naslednjih dneh pa se je stanje poslabšalo. "Zdravniki so mi v dojko vbrizgali šest odmerkov antibiotika in štiri lokalne anestezije. S skalpelom so mi morali izrezati okuženo tkivo. Potrdili so, da gre za nekrozo in da sem izgubila del bradavice."

Chloe zdaj sama neguje rano – jo vsak dan čisti in redno pošilja fotografije kliniki. "Popolnoma sem v negotovosti. Ne vem, kdaj bom znova prišla do zdravnika. Počutim se izčrpano – tako psihično kot finančno. Tesnoba je postala tako huda, da komaj še zdržim," je priznala.

Doslej je poleg začetnih 3.500 funtov za operacijo porabila še tisoče funtov za nastanitev, lete, zdravila in prehrano. "Hotela sem le majhen dvig samozavesti, zdaj pa se borim, da rešim svoje telo."