"Predsednik si želi miru in glede tega je bil precej jasen," je v ponedeljek dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Po njenih besedah ima Trump še vedno "dober delovni odnos" z Netanjahujem, s katerim sta pogosto v stiku, vendar pa ga je prejšnji teden "presenetilo" izraelsko bombardiranje ciljev v sirski prestolnici Damask in napad na edino katoliško cerkev v Gazi, v katerem je umrlo več ljudi. "V obeh primerih je predsednik hitro poklical predsednika izraelske vlade, da bi uredil nastale razmere," je poudarila Leavitt.

Trump ima po navedbah CNN že dlje časa zapleten odnos z izraelskim voditeljem. Ko je Izrael sredi junija bombardiral Iran, se je po vključitvi ZDA v konflikt zdelo, da sta si neomajna zaveznika bližje kot kadarkoli. Vendar pa je Trump kasneje v začetku julija upal, da bo med Netanjahujevim večdnevnim obiskom v ZDA dosegel napredek glede premirja v Gazi, kar se ni zgodilo.

Izrael hoče ohraniti nadzor nad delom Gaze

Pogajanja so znova zastala, potem ko je Izrael nedavno zavrnil predlog palestinskega gibanja Hamas, ki je ponudilo možnost izpustitve vseh talcev in dogovor o trajnem premirju. Sprti strani ostajata razdeljeni glede ključnih vprašanj. Izrael denimo še naprej vztraja pri ohranitvi nadzora nad delom Gaze, medtem ko Hamas zahteva popoln umik izraelskih sil iz enklave.

"Konflikt na Bližnjem vzhodu gledamo že predolgo in je postal precej brutalen, še posebej v zadnjih dneh (...). Mislim, da si predsednik želi, da se pobijanje konča," je v ponedeljek še povedala Leavitt. Ob tem je sicer dejala, da je Trump "podedoval zelo zapleteno situacijo od prejšnje vlade zaradi njene šibkosti".

Izrael medtem z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje ofenzivo v Gazi, kjer ljudje vsakodnevno množično umirajo tako zaradi izraelskih napadov kot blokad humanitarne pomoči, ki so povzročile hudo zdravstveno krizo in lakoto. Skupina 25 držav je v ponedeljek na pobudo Združenega kraljestva v skupni izjavi pozvala k takojšnjemu končanju vojne v palestinski enklavi, kjer je bilo od začetka izraelske ofenzive 7. oktobra 2023 skupno ubitih več kot 59.000 ljudi.

Pridržali so dva uslužbenca WHO in dva družinska člana

Izraelska vojska je v ponedeljek med zračno in kopensko ofenzivo na mesto Deir al Balah v osrednjem delu Gaze med drugim napadla tudi stavbo, v kateri je bilo nastanjeno osebje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Pred tem je bilo na območju poškodovano tudi glavno skladišče organizacije. Ta svari, da je njeno delovanje v Gazi ohromljeno.

"Izraelska vojska je vdrla v prostore, zaradi česar so se morale ženske in otroci med aktivnim konfliktom peš evakuirati proti Al Mavasiju. Moškemu osebju in družinskim članom so vklenili roke, jih slekli in zaslišali na kraju samem ter pregledali pod grožnjo orožja," je sporočila organizacija WHO.

Kot je pojasnila, je bila rezidenca osebja napadena trikrat, pri čemer so letalski napadi povzročili požar in obsežno škodo ter ogrozili osebje in njihove družine, vključno z otroki. Dva uslužbenca WHO in dva družinska člana so pridržali. Trije so bili pozneje izpuščeni, en uslužbenec pa ostaja v priporu.

"WHO zahteva takojšnjo izpustitev pridržanega osebja in zaščito vseh svojih uslužbencev," je v odzivu na napade sporočil generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Organizacija je prav tako sporočila, da je bilo v nedeljskem napadu poškodovano njeno glavno skladišče na območju.

Izraelska vojska je objekte WHO napadla po tem, ko je v ponedeljek sprožila zračno in kopensko ofenzivo na mesto Deir al Balah v osrednjem delu Gaze, kjer med skoraj 22-mesečno vojno doslej še ni izvajala kopenske ofenzive. Operacija je sledila ukazu Izraela k evakuaciji tamkajšnjih prebivalcev proti jugu. Na tisoče ljudi je že zbežalo iz mesta. Lokalno zdravstveno osebje pa poroča o več smrtnih žrtvah.