Raziskovalci so primerjali kale z in brez zlate ribice in ugotovili, da prisotnost zlatih ribic v kraških kalih ogroža pestrost in številčnost enakokrilih kačjih pastirjev. Poleg zmanjšane pestrosti in številčnosti vrst, imajo kačji pastirji v kalih z zlato ribico spremembe v telesnih oblikah in obrambnih strukturah nimf (npr. daljše bodice); višjo odpornost velikih plenilskih vrst (npr. Anax imperator), ki uspešno kljubujejo ribam in popolno odsotnost nekaterih občutljivih vrst kačjih pastirjev, kot sta zelena pazverca (Chalcolestes viridis) in sinji presličar (Platycnemis pennipes). 

Ker so kali v kraških območjih ključni življenjski prostor za številne vodne organizme, širša prisotnost zlatih ribic – potrjena v kar 33 % kalih (Lužnik in sod. 2022) – predstavlja resno grožnjo za biotsko raznovrstnost.  

Ugotovitve opozarjajo na pomembne ekološke posledice vnosa tujerodnih vrst ter pomen ohranjanja naravnih habitatov brez rib.

Celoten članek je dostopen v reviji Hydrobiologia in si ga lahko podrobneje preberete TUKAJ.