Najnovejše poročilo Odbora strokovnjakov za Evropsko listino za regionalne ali manjšinske jezike razkriva pomanjkljivosti pri varovanju italijanščine v Sloveniji.  Odbor opozarja na "zaskrbljujoče stanje" ozaveščenosti v slovenski družbi. "Informacije, ki jih je prejel Odbor strokovnjakov, kažejo, da izobraževanje in mediji ne ozaveščajo ustrezno in zadostno o prisotnosti, zgodovini in kulturi, ki jo odraža italijanščina," so zapisali v poročilu.

Še posebej problematično naj bi bilo dojemanje zgodovinske prisotnosti italijanščine. "Zlasti se zdi, da manjka pravilno razumevanje zgodovinske prisotnosti italijanščine, pri čemer se prisotnost govorcev italijanščine večinoma dojema kot posledica druge svetovne vojne," ugotavljajo.

Pomanjkanje znanja se po njihovi oceni krepi tudi v izobraževalnem sistemu: "V učnih načrtih in učbenikih, ki se uporabljajo v slovenskih šolah, manjkajo ustrezne informacije o italijanskem jeziku, kulturi in zgodovini v Sloveniji, kar vpliva tudi na šole, ki poučujejo v italijanščini." Odbor opozarja tudi na škodljive stereotipe; tako naj bi bi "negativni odnosi in stereotipi" poleg govorcev nemščine in romščine prizadevali tudi govorce italijanščine.

Izobraževanje na robu propada?

V šolah, kjer je italijanščina učni jezik, se pouk izvaja v italijanščini, ugotavljajo evropski strokovnjaki, a spremljajoči pogoji ne sledijo ustreznim standardom. "Učbeniki za vse predmete se lahko uvažajo iz Italije ali prevedejo iz slovenščine, vendar prvi ne izpolnjujejo zahtev slovenskega učnega načrta, medtem ko so slednji pogosto slabe kakovosti," ugotavlja Odbor. "Poleg tega manjkajo nekateri prevodi, kar je primer z nekaterimi testi za pripravo na končne izpite, kjer morajo učenci, ki se nanje pripravljajo, uporabljati tiste v slovenščini."

Kritično naj bi bilo tudi stanje pri usposabljanju učiteljev. "Dodatno vprašanje je, da se usposabljanje učiteljev na splošno izvaja v slovenščini (na Univerzi na Primorskem le nekaj predmetov poteka v italijanščini). To predstavlja problem glede ravni italijanskega jezika, zlasti za predmetno poučevanje, in vpliva na kakovost italijanskega jezika, kar je posebej opazno pri naravoslovnih predmetih." Kot ugotavlja poročilo, naj bi bilo "zagotavljanje zadostnega števila učiteljev za italijansko jezikovno izobraževanje vse težje". Poleg tega ostaja problematična jezikovna kompetenca učiteljev italijanščine.

Problemi naj bi segali tudi na srednješolsko raven: "Predstavniki govorcev italijanščine so obvestili Odbor strokovnjakov, da se medtem ko izobraževanje poteka v italijanščini, zunajšolske dejavnosti, regionalna ali nacionalna tekmovanja, ki se lahko upoštevajo pri vpisu na univerzo, izvajajo le v slovenščini." Problematično je tudi to, da se predpisi in drugi dokumenti Ministrstva za šolstvo, dokumenti in informacije o šolskih dejavnostih, ki dosežejo tudi starše, pošiljajo le v slovenščini. 

Sodstvo skoraj popolnoma slovensko

Problematična je tudi uporaba italijanščine v sodstvu. "Italijanščina se redko uporablja pred sodišči. Eden od vzrokov je pomanjkanje pravnih strokovnjakov, zlasti odvetnikov, ki bi znali obravnavati primere v italijanščini," ugotavlja Odbor. Podatki za leta 2023-2024 razkrivajo obseg problema - italijanščina je bila uporabljena v dveh kazenskih primerih, petih primerih prekrškov, v dveh civilnih primerih na Okrajnem sodišču Piran.

"Na Višjem sodišču Koper/Capodistria v letih 2023-2024 ni bilo vodenih postopkov v italijanščini," navaja poročilo, ki opozarja tudi na primere, ko so bile stranke pozvane, da plačajo za tolmačenje, kar je v nasprotju s slovensko zakonodajo. "Da bi pospešili postopke, pa tudi, da se ne bi zdeli kot "težavneži", govorci italijanščine težijo k uporabi slovenščine," še navaja poročilo.

Kritične pomanjkljivosti tudi v javni upravi 

V upravnih organih so razmere po mnenju evropskih strokovnjakov prav tako problematične. "Italijanščino uporabljajo upravne oblasti, vendar v praksi ostajajo pomanjkljivosti," ugotavlja Odbor. "Po besedah govorcev pogosto manjka usposobljenost v italijanščini, ki bi omogočala uporabo tega jezika na dnevni osnovi v profesionalnem okolju in obvladovanje specifične terminologije." Še posebej alarmantno po njihovem mnenju je, da je "možnost uporabe italijanščine v neposrednih stikih z upravo včasih stvar naključja."

Govorci se znajdejo v težavnem položaju: "Ker obvladajo slovenščino, govorci italijanščine težijo k preklopu na slovenščino, po eni strani, da hitreje pridobijo zahtevane storitve, po drugi strani pa iz strahu, da bi bili dojeti kot "težavneži", če vztrajajo pri uporabi svojega manjšinskega jezika."

Po besedah predstavnikov govorcev naj bi upravne enote prikazovale večino obrazcev v slovenščini namesto dvojezično ali v italijanščini; "v nekaterih primerih osebje ne ve, kateri obrazci so na voljo v italijanščini in katere je treba prevesti."

Krajevna imena pod slovenskim "pritiskom"

Posebno občutljivo vprašanje predstavljajo krajevna imena. "Mnoga tradicionalna italijanska imena so bila zamenjana s slovenskimi imeni, ki so bila nato prevedena v italijanščino ," navaja poročilo in kot primer podaja imena Lucija / Lucia, čeprav je tradicionalno italijansko ime Santa Lucia, in Titov Trg / Piazza Tito v Kopru / Capodistria, "čeprav je tradicionalno italijansko ime Piazza del Duomo", navaja poročilo. 

Strokovnjaki so bili seznanjeni  tudi s primerom zgodovinski tabel iz Kopra, kjer je Ministrstvo za kulturo zahtevalo odstranitev dodatnih znakov, po pritožbi, povezani z Zakonom o javni rabi slovenščine. "Odbor strokovnjakov obžaluje nedavni razvoj dogodkov glede dodatnih znakov in meni, da bi morale slovenske oblasti sprejeti korake za zagotovitev uporabe ali sprejetja tradicionalnih krajevnih imen v italijanščini," so zapisali.

Mediji: kadrovsko skrčeni, prihodnost negotova

Posebno kritični so strokovnjaki do financiranja medijev. "Krčenje v smislu osebja in financiranja je dolgotrajna skrb govorcev italijanščine. Po podatkih, ki so jih omogočili govorci italijanščine, je med letoma 2015 in 2019 televizijski program izgubil 12 odstotkov osebja, radijski program pa 24 odstotkov," navaja poročilo. Radio Capodistria in TV Koper / Capodistria zagotavljata programe v italijanščini, vendar Odbor opozarja: "Govorci italijanščine so zelo zaskrbljeni v kontekstu finančnih težav javnega radiotelevizijskega zavoda, zaradi pogledov, da bi lahko sredstva za manjšinske jezikovne programe bila vir prihrankov in njihovo trajanje bi se tako lahko skrajšalo."

Financiranje pod kritično mejo

Strokovnjaki iz Sveta Evrope izpostavljajo tudi premajhno financiranje italijanskih kulturinih programov. "Govorci italijanščine opozarjajo na dejstvo, da financiranje ostaja nespremenjeno že vrsto let, niti ne upošteva inflacije in vodi v krčenje kulturnih programov," piše v poročilu. Odbor opozarja: "Samo projektno financiranje ni zadostno za zagotovitev ustrezne podpore in trajnosti dejavnosti za spodbujanje manjšinskih jezikov. Bolj stabilno in trajno financiranje je bistveno."

Problem zdravstva: zdravniki ne govorijo italijansko 

Tudi v gospodarstvu in javnem sektorju uporaba italijanščine ni ustrezna. "Kar se tiče družbenega in gospodarskega življenja, je uporaba italijanščine zelo majhna," ugotavljajo strokovnjaki. "Po besedah govorcev kljub pravnim določbam podjetja ne zagotavljajo informacij in dokumentacije v italijanščini in je nezadostno osebje, ki se lahko sporazumeva s strankami v italijanščini. Komercialno oglaševanje je redko dvojezično."

Celo v zdravstvu, kjer bi morala biti dostopnost ključna, "se italijanščina redko uporablja, razen na oznakah, ki so dvojezične. Kljub pravnim zahtevam je le nekaj zdravnikov in medicinskih sester, ki se lahko sporazumevajo v italijanščini."

Problem naj bi bile tudi druge javne službe; "po besedah govorcev italijanščine pošte zagotavljajo nekatere dvojezične obrazce, sicer pa delujejo le v slovenščini. Občinska podjetja prav tako delujejo skoraj izključno v slovenščini." Odbor strokovnjakov opozarja, da "niti Zveza potrošnikov Slovenije niti Evropski potrošniški center Slovenije ne zagotavljata nobenih informacij v italijanščini."

Med priporočili tudi zgodovinska imena v italijanščini

Odbor strokovnjakov je na osnovi svojih ugotovitev pripravil sedem konkretnih priporočil, pri čemer so tri označena kot nujna za takojšnje ukrepanje, in sicer uporaba tradicionalnih oblik krajevnih imen v italijanščini, zagotovitev radijskih in televizijskih programov v italijanščini vsaj na sedanji ravni, zagotovitev kakovostnih učbenikov v italijanščini za vse ravni izobraževanja in ustrezno usposabljanje učiteljev.

Med ostalimi priporočili pa navaja, da je potrebno zagotoviti, da ustanove socialne oskrbe ponujajo možnost sprejemanja in zdravljenja ljudi v italijanščini, da se spodbuja uporabo italijanščine pred sodišči, kot tudi nadaljevanje ukrepov za olajšanje uporabe italijanščine v javni upravi in javnem sektorju.

Odbor obenem "močno poziva Slovenijo", naj sprejme "odločilne korake za spodbujanje ozaveščenosti in strpnosti do regionalnih ali manjšinskih jezikov v Sloveniji", obenem pa da prizna tudi hrvaščino, nemščino in srbščino kot manjšinske jezike, ki se tradicionalno govorijo "že več stoletij".