"A je vedno tako slab pritisk na pipi? Zakaj tako malo vode teče ven? A šparate, ali kaj? Tole vprašanje smo letos slišali že dvakrat (v resnici še večkrat, ampak kdo šteje). Naj razložimo, ker zagotovo še kdo po tihem razmišlja enako. Da, šparamo. In to čisto zares," so zapisali oskrbniki Kamniške koče ter nadaljevali:

"Voda, ki priteče iz pipe v naši koči, ni neka luksuzna dolinska zadeva iz neskončnih cevovodov. Pri nas gre za deževnico. Streha + žleb + cevi = zalogovnik. In iz tega zalogovnika potem črpamo vodo, da lahko odprete pipo in si umijete roke. Fino, a ne? Zdaj pa – zakaj tako šibek curek? Ker ne vemo, koliko dežja bo padlo. In ker smo že nekaj sezon doživeli sušne krize, šparamo. Tudi, ko imamo poln zalogovnik, ker … No, ker smo pametni. Šparanje je naš vsakdan. Če bi vodo delili po občutku, bi bilo vse skupaj hitro 'šlus'. Mimogrede – imamo celo tuše. In včasih iz njih teče topla voda. Ampak spet – ne preveč naenkrat, ker nismo toplice. Še vedno smo koča v hribih."

Ob tem so še dodali, da pogosto naletijo na pipo, iz katere voda teče v prazno, ker jo je nekdo pozabil zapret. "Uf. To nas kar malo zaboli," so zapisali in dodali, da si vsak dan želijo, da bi ljudje znali varčevati z vodo "tako, kot mi – z mislijo na vsak dež, ki šele pride".

"Ko si enkrat odvisen od dežja, začneš vodo res cenit. Ker veš, da ni samoumevna, kot tam spodaj v dolini. Zato ta 'zen' pritisk na pipi – ni pokvarjeno, ni zarostano, ni 'low budget', ampak preprosto ekološko. Pa še en mali trening potrpežljivosti, kar je v hribih vedno dobrodošlo. Hvala, ker razumete, in hvala, ker šparate z nami," so zaključili svoj zapis.