Poročilo Report Card 19: Child Wellbeing in an Unpredictable World primerja podatke iz let 2018 in 2022 ter ponuja pogled na to, kako so pandemija covid-19 in globalna zaprtja vplivala na otroke v 43 državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development, OECD, ter Evropske unije (EU). V primerjavi z zadnjim poročilom pred petimi leti sta Nizozemska in Danska ohranili vrhunski položaj kot najboljši državi za otroke, glede na duševno in telesno zdravje ter veščine, sledila pa je Francija, je zapisano na spletni strani UNICEFA.

Vendar poročilo opozarja, da so številne države doživele občuten upad akademskih veščin otrok po pandemiji, še posebej osnovnih veščin, kot sta branje in matematika. Zaprtja šol, ki so trajala od treh do dvanajstih mesecev, so mnoge otroke prisilila k učenju na daljavo, kar je vodilo v izgubo znanja. Poročilo ocenjuje, da je povprečni zaostanek v znanju med sedmimi meseci in enim letom. Najhuje je bilo otrokom iz socialno ogroženih družin.

Zaskrbljujoči podatki o učenju in duševnem zdravju

Po ocenah UNICEF-a je bilo približno osem milijonov 15-letnikov v 43 državah nezadostno pismenih in nepismenih, kar pomeni, da niso mogli razumeti osnovnega besedila. To je štiri odstotke več kot leta 2018, največji delež pa so zabeležili v Bolgariji, Kolumbiji, Kostariki, Cipru in Mehiki, kjer je več kot dve tretjini 15-letnikov spadalo v to kategorijo.

Poročilo navaja tudi zaskrbljujoče podatke o duševnem zdravju, saj se je zadovoljstvo otrok z življenjem občutno zmanjšalo v 14 od 32 držav, kjer so bili na voljo podatki. Japonska je bila edina država, kjer so zabeležili izrazito izboljšanje v tej kategoriji.

Telesno zdravje otrok se poslabšuje

Telesno zdravje otrok je prav tako utrpelo posledice pandemije, saj so ravni prekomerne telesne teže in debelosti znatno narasle v 14 od 43 držav, kar je del daljnosežnega trenda.

Priporočila za ukrepanje

Poročilo opozarja, da bodo države z visokimi dohodki težko zagotovile otrokom pogoje za dobro otroštvo in pozitiven pogled na prihodnost. Pandemija je vplivala na otroke v teh državah, ki se soočajo z naraščajočimi težavami, ki postajajo vse bolj ranljive za globalne dogodke in šoke, kot so podnebne spremembe.

Poročilo poziva vlade in druge deležnike k ukrepanju na več področjih politik, da bi naslovili upad dobrobiti otrok, zajemajoč:

- Podporo razvoju veščin, vključno z numeričnimi, bralnimi in digitalnimi spretnostmi ter socialnimi in čustvenimi kompetencami, še posebej za otroke, ki so nazadovali med pandemijo in tiste iz socialno ogroženih okolij.

- Izboljšanje duševnega zdravja z izvajanjem preventivnih ukrepov, zagotavljanjem specialističnih storitev ter obravnavo nasilja in ustrahovanja, tako na spletu kot v resničnem svetu.

- Izboljšanje telesnega zdravja z zagotavljanjem zdravih obrokov in omejevanjem trženja nezdravih živil.

- Povezovanje z otroki, da bi bolje razumeli njihove izkušnje in mnenja ter sodelovali z njimi pri iskanju rešitev za izboljšanje njihove dobrobiti.

"Podatki po pandemiji postavljajo zaskrbljujoč mejnik za dobrobit otrok, še posebej za otroke iz socialno ogroženih okolij," je dejal Bo Viktor Nylund, direktor UNICEF Innocenti. "Obseg izzivov, s katerimi se otroci soočajo, pomeni, da potrebujemo usklajen, celosten pristop, ki bo obravnaval njihove potrebe v vseh fazah njihovega življenja."