Prisluhnimo zgodbi dogajanja, ki nam jo je zaupala bralka. "Včeraj smo plavalci na plaži slepih in slabovidnih v Izoli zoper reševali negibno žensko, reševalec je – kot že mnogokrat – ostal neodziven in mirno brskal po telefonu," je uvodoma zapisala v sporočilu, ki smo ga v uredništvo prejeli 24. julija. Kot nam je podrobneje pojasnila, je gospo, ki je bila v morju negibna, najprej opazila druga gospa in z mahanjem pokazala reševalcu iz vode, da potrebuje pomoč. "Ni trznil. Potem ko je začela kričati, se je odzval nejevoljno. In potem so gospo izvlekli ven, mislim, da je preživela," dodaja.

Podobno pa se je po njenih besedah pred njenimi očmi zgodilo že lani: "Gospod je šel v morje, tam ga je obrnilo na trebuh, ker je izgubil zavest. Ponj je šel moj mož in ga izvlekel iz vode, reševalec ni niti trznil. Mi smo ga izvlekli ven, dali na bok, počakali zdravnika in hvala bogu se je gospoda, bil je slep, rešilo," pripoveduje. Bralka, očividka dveh takšnih primerov, kjer je bil v središču dogajanja isti reševalec, navaja še, da je ta večino časa na telefonu.

Zveza reševalcev iz vode: "Nedopustno in resno odstopanje od temeljnih vrednot poklica"

Z vprašanji glede domnevne neodzivnosti reševalca na izolski plaži smo se obrnili na Zvezo reševalcev iz vode, kjer navajajo, da o dogodku niso bili obveščeni in niso prejeli nobene uradne prijave. "Če se je dogodek zgodil kot je opisano, to razumemo nedopustno in resno odstopanje od temeljnih vrednost poklica reševalca iz vode," so jasni. A dodajajo, da Zveza nima pristojnosti nadzora nad delom reševalcev na plažah in bazenih, "saj niso naši zaposleni, temveč delajo prek različnih podjetij ali občin".

Zanimalo nas je tudi, kako lahko posredujejo in ali so podobne primere, ko so jih ljudje obvestili o neprimernem vedenju ali neodzivnosti reševalcev na slovenskih obali že obravnavali. Zanimalo nas je tudi, kakšne sankcije lahko doletijo reševalce iz vode v kolikor ti ne posredujejo v situacijah, kjer je njihovo posredovanje nujno. Pa tudi, kakšna usposabljanja imajo reševalci iz vode; katere tečaje morajo opraviti; ali beležijo vsako intervencijo, v kateri posredujejo; koga so dolžni obvestiti ob posredovanju.

Kot navajajo, Zveza ne izvaja inšpekcijskega nadzora in ne sme ukrepati zoper posamezne reševalce. "Če dobimo prijavo, jo lahko posredujemo Upravi RS za zaščito in reševanje, ki je edini državni organ s pristojnostmi na tem področju. Nad delom reševalcev in pogoji na kopališčih redno izvajajo nadzor tudi inšpekcijske službe, vendar Zveze o izsledkih teh nadzorov ne obveščajo," so še pojasnili.

Prav tako razlagajo, da Zveza reševalcev iz vode ni edina organizacija, ki v Sloveniji izvaja usposabljanje reševalcev iz vode. "Na trgu je več izvajalcev, kar pomeni, da vsi reševalci ne pridobijo znanja v naši organizaciji. S tem je omejena tudi naša možnost za vpogled v usposobljenost posameznika," dodajajo.

"Reševalec iz vode je varuh življenja"

Trdijo, da v Zvezi izvajajo "celovit izobraževalni proces z jasno strukturo: teoretični del, praktične vaje, preizkus znanja prve pomoči in izpit pred državno komisijo. Poudarjamo osebno odgovornost, pozornost pri delu in sposobnost hitrega odzivanja. Naši tečajniki se zavedajo, da nosijo odgovornost za življenja drugih".

Reševalci morajo voditi dnevnik intervencij, odgovarjajo. V primeru posredovanja, posebej od sumu utopitve ali poškodbi, morajo nemudoma poklicati Nujno medicinsko pomoč (NMP), obvestiti nadrejenega in po potrebi tudi Upravo RS za zaščito in reševanje.

"Malomarnost, uporaba telefona med delom niso združljivi s poslanstvom poklica"

"Zveza reševalcev iz vode  je organizacija za strokovno usposabljanje reševalcev. Naše poslanstvo je zagotavljati visok nivo pripravljenosti in znanja. Vse reševalce iz vode pozivamo k popolni predanosti in odgovornemu opravljanju njihove naloge. Bistvo reševalskega poklica je stalno, neprekinjeno opazovanje kopalne površine, skrb za red in takojšnje nudenje prve pomoči v primeru nesreče. Malomarnost, uporaba telefona med delom ali neodzivnost niso združljivi s poslanstvom tega poklica. Reševalec iz vode ni le opazovalec – je varuh življenja, ki nosi posebno odgovornost," so zaključili.

Z vprašanji smo se dodatno obrnili tudi na Upravo za zaščito in reševanje, kjer so nam pojasnili, da so pristojni zgolj za področje usposabljanja reševalcev iz vode, in na Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Njihove odgovore bomo objavili ko jih prejmemo.

Preizkus usposobljenosti za reševalca iz vode

Na Upravi za zaščito in reševanje so nas preusmerili na spletno stran, kjer so navedene podrobnosti o preizkusih usposobljenosti za reševalce iz vode. Tam je med drugim zapisano, da kandidati opravijo preizkus usposobljenosti po izbranem programu po koncu usposabljanja, ki je obvezno. Naziv reševalec iz vode po programu A, B in C lahko pridobi oseba, ki je polnoletna, ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo, je opravila predpisan zdravniški pregled pri specialistu medicine dela, prometa in športa, je opravila usposabljanje in preizkus usposobljenosti po izbranem programu in je opravila preizkus usposobljenosti za dajanje prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije. Naziv oseba, usposobljena za reševanje iz vode po programu D pa lahko pridobi oseba, ki je polnoletna, je opravila zdravniški pregled (ugotavljanje splošne delovne sposobnosti), je opravila usposabljanje in preizkus usposobljenosti po programu D in je opravila preizkus usposobljenosti za dajanje prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije.

Preizkus usposobljenosti obsega teoretični in praktični del. Kandidat ga opravi, če je uspešen pri obeh delih preverjanja. Pri teoretičnem delu izpita mora doseči 70 odstotkov točk, pri praktičnem delu pa je treba pravilno opraviti vse predpisane vaje. Kandidat, ki je neuspešen pri preverjanju znanja plavanja in plavalnih sposobnosti, ne more nadaljevati praktičnega preverjanja reševanja iz vode. Pri praktičnem delu lahko takoj po končanem preverjanju ponavlja največ dve predpisani vaji. Če je pri ponavljanju neuspešen, znova opravlja praktični del v celoti, praviloma po preteku treh mesecev. Če je tudi drugič neuspešen, se lahko k preizkusu usposobljenosti znova prijavi po enem letu, prej pa mora še enkrat opraviti usposabljanje.

Kandidatu, ki uspešno opravi preizkus usposobljenosti po izbranem programu in izpolni druge pogoje za pridobitev naziva, uprava izda izkaznico reševalca iz vode oziroma potrdilo o usposobljenosti.

Reševalci po programih A, B in C morajo licenco potrditi vsako tretje leto, osebe, ki so usposobljene za reševanje iz vode po programu D pa vsako peto leto. Preizkus usposobljenosti obsega samo praktični del. Vsako tretje leto je treba obnoviti tudi predpisan zdravniški pregled in preizkus usposobljenosti za dajanje prve pomoči.

Lani samo ena utopitev, letos že pet

Na Policijski upravi (PU) Koper so nam pojasnili, da so letos obravnavali pet primerov utopitev. Trikrat je šlo za moške, stare 84, 80 in 83 let, vsi so bili državljani Slovenije in v vseh primerih je bil vzrok smrti odpoved srca, posledično pa je prišlo do utopitve. Utopili sta se tudi dve ženski, stari 69 in 80 let, ena je bila državljanka Avstrije, druga državljanka Slovenije. Vzroki njunih smrti še niso znani, saj še ni rezultata obdukcije, so nam v pisnem odgovoru pojasnili 25. julija.

V enem primeru – šlo je za 83-letnega državljana Nemčije – je bila oseba uspešno reanimirana.

V lanskem letu so obravnavali eno utopitev, leto prej tri, leta 2022 pa je bilo zabeleženih pet utopitev. Statistično najbolj izstopa leto 2021, ko je bilo kar 11 utopitev, še leto prej, torej leta 2020, je bilo utopitev sedem. "Podrobnejših podatkov statistično ne vodimo. Največkrat gre za starejše osebe, v večini primerov je primarni vzrok zastoj srca," so še pojasnili na PU Koper.