Ljubitelji podmorskega življenja lahko prek posnetkov podvodne kamere Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v živo opazujejo enega izmed najredkejših prebivalcev slovenskega morja - velikega leščurja (Pinna nobilis). Gre za edinega preživelega primerka, ki so jih uspešno ulovili s pomočjo zbiralnikov ličink. Nekoč  pogosta vrsta školjk je postala v našem morju zelo redka, potem ko je pred leti prišlo do množičnih poginov.

"Podvodna kamera je bila postavljena v začetku letošnjega junija, že pred tem pa smo na morsko dno pred kamero presadili živega leščurja. Na ta način ga lahko ves čas spremljamo in v primeru, da opazimo da je karkoli narobe, lahko hitro ukrepamo," pojasnjujeta raziskovalki - znanstvena sodelavka Morske biološke postaje Piran Valentina Pitacco in Ana Fortič. 

Pomen stalnega nadzora se je pokazal tudi že v praksi. Pred kratkim je med hudim neurjem zaščitno kletko, ki obdaja leščurja, izpulilo iz dna, kar so lahko  - zahvaljujoč kameri  - hitro opazili in popravili.

Eden od zadnjih preživelih

Leščur pred Morsko biološko postajo je zdrav, lupina nad sedimentom pa meri slabih 20 cm - gre za "mlad odrasel primerek". Čeprav ni edini živi veliki leščur v slovenskem morju, je eden redkih preživelih. Kot navajata raziskovalki, je po vsej slovenski obali znanih manj kot pet živih primerkov, ostali so pomrli zaradi bolezni, ki se je razširila po Sredozemskem morju.

Opazovani leščur ima posebno zgodbo. Pritrdil se je na enega izmed zbiralnikov ličink, ki so jih na Morski biološki postaji namestili z namenom spremljanja razmnoževanja in gojenja teh školjk v nadzorovanem okolju.

"Poleti 2023 se je pritrdil na zbiralnik, naslednjo zimo pa smo ga skupaj z drugimi osebki prenesli v laboratorij, kjer smo spremljali njegovo rast ter ga dodatno hranili s planktonom. Spomladi smo vseh 19 preživelih osebkov preselili v posebne kletke v morju, kakršne se sicer uporabljajo za gojenje užitnih školjk. Do avgusta 2024 je preživel le ta primerek. Ker je dosegel zadostno velikost, smo ga nato preselili na morsko dno," pojasnita.

Leščur je danes obdan z zaščitno kletko, ki ga ščiti pred plenilci in pred sidranjem, nova podvodna kamera pa omogoča, da ga redno spremljajo.

Do večje populacije še daleč

Znakov za obnovo populacije leščurjev v slovenskem morju še ni. Lani so na zbiralnikih ličink opazili najmanj živih leščurjev doslej, vzrok pa še ni pojasnjen. 

"Zakaj je bilo tako, še ne vemo - možno je, da so vzrok patogeni, ki prizadenejo te školjke, lahko pa gre tudi za naravno nihanje v razmnoževanju, kar je pri nevretenčarjih pogosto. Kako uspešna bo letošnja sezona, bo jasno šele pozimi, ko bomo zbiralnike znova dvignili iz morja. Poletje je namreč čas, ko se leščurji razmnožujejo, zato bomo šele takrat videli, koliko mladih osebkov se je letos pritrdilo na zbiralnike".

Kaj je v preteklosti povzročilo množični pogin leščurjev, še preučujejo - v ta nemen se izvaja tudi analiza genteskega materiala. "Po dosedanjih ugotovitvah množične pogine leščurjev povzroča več različnih patogenov – med njimi enocelični parazit, virus ter oportunistične bakterije. V sodelovanju s projektnimi partnerji zato preizkušamo nove, čim manj invazivne metode za ugotavljanje prisotnosti teh povzročiteljev. Med njimi so na primer zbiranje genetskega materiala z brisi ali analiza okoljske DNK z uporabo filtrirane morske vode," pojasnjujeta raziskovalki.

Iz laboratorija v naravno okolje

Na Morski biološki postaji Piran v okviru projekta LIFE Pinna izvajajo vrsto ukrepov za zaščito ogroženih leščurjev. "Ti vključujejo spremljanje naseljevanja mladih osebkov s pomočjo zbiralnikov ličink, njihovo nadzorovano rast v laboratoriju ter v posebnih zaščitenih kletkah v morju. Ko posamezniki dosežejo dovolj veliko velikost, jih presadimo na skrbno izbrana mesta v naravi, kjer so manj izpostavljeni plenilcem," razložita raziskovalki. V sklopu projekta dodatno spremljajo tudi prisotnost patogenov, ki ogrožajo  leščurje.

Obenem poteka tudi zbiranje ključnih podatkov o okolju, zlasti temperature in slanosti morja. V okviru projekta TRECap so vzpostavili mrežo merilcev temperature na morskem dnu znotraj zavarovanih območij Severnega Jadrana, ki omogoča dolgoročno spremljanje segrevanja morja in vplivov na morske organizme. Prav tako so razširili mrežo lokacij za nameščanje zbiralnikov ličink in v delo vključili dodatnega slovenskega partnerja Akvarij Piran. 

Doslej so uspeli zbrati 72 mladih leščurjev - preživelo jih je zgolj pet.

"Žal je do danes preživelo le pet osebkov - eden iz leta 2023, ki je bil presajen v morje pred Morsko biološko postajo, in štirje iz lanskega leta, ki se trenutno nahajajo v akvariju v Piranu, kjer jih kolegi skrbno spremljajo," še navajata raziskovalki. 

Zbiranje mladih leščurjev z zajemanjem ličink iz morja, njihovo nadzorovano rastjo v laboratoriju ter kasnejšim vračanjem v morje je v svetu dobro uveljavljena metoda, vendar pa so poskusi razmnoževanja leščurjev v laboratoriju z odraslimi osebki še vedno v poskusni fazi. "Kolegi iz raziskovalnih ustanov v Italiji, Španiji in na Hrvaškem so sicer že uspeli vzgojiti ličinke, vendar te žal niso preživele kritične faze naselitve," opozarjata.

Zelo je zaželjeno, da ljudje Morski biološki postaji Piran sporočajo najdbo vsakega najdenega živega leščurja. Za prepoznavanje živih primerkov svetujejo preprost test: "Za preverjanje, ali je žival še živa, je dovolj vrh lupine nežno oplaziti z roko. Ob dražljaju se lupina zdrave školjke v nekaj sekundah zapre, pri prizadetih školjkah je ta reakcija počasnejša. Poleg tega prosimo, da si najditelji zapišejo lokacijo, globino, datum, velikost lupine in, če je mogoče, priložijo fotografijo primerka," pozivata javnost raziskovalki.